Za arbitražni sporazum

torek, 25. maj 2010

Nov stran podpornikov!

Spoštovani podporniki arbitražnega sporazuma!

Odprta je nova skupna stran na tem naslovu:
http://www.za-razum.si/

Če želite oddati svoj glas podpore, poslej pošiljajte svoja obvestila
in podpise na naslov:
za.arbitraznisporazum@gmail.com

Hvala za razumevanje!

četrtek, 20. maj 2010

Poziv "Razum za sporazum"

RAZUM ZA SPORAZUM

Podpisniki tega poziva smo prepričani, da je po devetnajstih letih neuspelih poskusov dveh sosednjih držav, da sami rešita mejne spore, arbitražni sporazum prava pot do trajne rešitve.
Sporazum arbitra zavezuje, da razreši odprta mejna vprašanja in hkrati določi stik Slovenije z odprtim morjem.
Odlašanje otežuje življenje ljudem ob meji in omogoča nenehno politizacijo odprtih vprašanj, s čimer nepopravljivo slabša tradicionalno prijateljske dobrososedske odnose.

Zdaj je čas za sporazum.

Hkrati z jasno podporo arbitražnemu sporazumu podpisniki od državnih ustanov in vseh odgovornih posameznikov zahtevamo temeljito pripravo vseh zgodovinskih, pravnih in drugih gradiv, ki bodo Sloveniji zagotovili stik z odprtim morjem, pravično mejo in omogočili sodelovanje dveh evropskih držav ter dobrososedsko sobivanje ljudi na obeh straneh meje.

Zato je čas za razum.

Zgodovinski argumenti potrjujejo našo samozavest, da zaupamo v pravično in pošteno rešitev, naša razumna pričakovanja o prihodnjem sožitju pa nam velevajo, da si zanjo vsi skupaj aktivno prizadevamo. Zato podpisniki in podpisnice vabimo vse državljanke in državljane, da se nam pridružijo pri tem pozivu – in da na referendumu 6. junija glasujejo za arbitražni sporazum in za Prešernovo vizijo, da ne vrag, le sosed bo mejak.

Prvopodpisani pod poziv, po abecedi:

Prof.dr. Ljubo Bavcon, Dušan Bavdek, Mirsad Begić, Gojko Bervar, Robert Botteri, Jakov Brdar, dr. Bojko Bučar, Mitja Čander, mag. Janez Černač, dr. Lucija Čok, Iztok Čop, Nikola Damjanić, Ivo Daneu, mag. Mateja Demšič, dr. Mladen Dolar, Mate Dolenc, dr. Srečo Dragoš, mag. Mojca Drčar Murko, mag. Jasmina Držanič, dr. Vito Flaker, dr. Božidar Flajšman, Miloš Florjančič, Sandi Frelih, Peter Gabrijelčič, Brane Grubar, Alenka Goljevšček Kermauner, Aleš Gulič, Primož Hainz, Matjaž Hanžek, Sašo Hribar, dr. Barbara Jaki, Primož Jesenko, dr. Maca Jogan, Dušan Jovanović, Aurelio Juri, Franco Juri, dr. Janez Justin, dr. Tomaž Kalin, dr. Dušan Keber, mag. Jelka Kernev Štrajn, dr. Marko Kerševan, dr. Darja Kobal Grum, dr. Janez Kolenc, Jože Koritnik, dr. Manca Košir, dr. Bogomir Kovač, dr. Miha Kovač, dr. Mojca Kovač Šebart, Franc Krašovec, dr. Peter Krečič, dr. Lev Kreft, dr. Janez Krek, Vlado Kreslin, dr. Ivan Kristan, mag. Matevž Krivic, Mirjam Kulovec, dr. Vesna Leskošek, Bojana Leskovar, Gojimir Lešnjak – Gojc, Lucija Mak Uhan, dr. Ljubica Marjanovič Umek, Dušan Merc, dr. Marko Mikuž, dr. Dušan Nečak, Ranko Novak, dr. Nada Pagon, Tone Partljič, Tone Pavček, Zdenko Pavček, dr. Stane Pejovnik, Robert Pešut – Magnifico, Dušan Petrovič, Janez Pipan, dr. Jože Pirjevec, dr. Dušan Plut, Miro Polanko, Mateja Poljanšek, dr. Bojan Potočnik, Vika Potočnik, Zoran Predin, dr. Božo Repe, dr. Rado Riha, dr. Rudi Rizman, Brane Rončel, Jurij Sadar, Tatjana Sirk, Andrej E. Skubic, Mile Šetinc, Janez Škrabec, dr. Peter Štih, dr. Darko Štrajn, Branimir Štrukelj, dr. Peter Tancig, dr. Niko Toš, mag. Robert Turk, dr. Vito Turk, dr. Samo Uhan, Roman Uranjek, Irena Urbič, dr. Marko Uršič, dr. Boris Vezjak, dr. Joso Vukman, Dejan Zavec, dr. Pavel Zgaga, dr. Slavko Ziherl, Ciril Zlobec, dr. Paula Zupanc, Milena Zupančič, dr. Igor Ž. Žagar, Vasilij Žbogar

Drugi podpisniki (po zaključku prve liste):

Boštjan Botas Kenda, Borut Sajovic, mag. Jelena Aleksić, Denis Sarkić, Neva Zajc, Maja Kirar, Božo Novak, Tadej Glažar, mag. Franci Pivec, dr. Igor Pribac, dr. Barbara Verlič Christensen, Bruna Olenik, dr. Ksenija Vidmar Horvat, dr. Marjan Šimenc, Maruša Krese. dr. Edvard Protner, Blaž Habjanič, Rožana Grdina, Maruška Lenarčič, mag. Romana Ercegović, Mira Ercegović, Ivo Ercegović, Matija Kostič, Ivan Kostič, Roman Jakič, Ivan Kodrič, Milena Kodrič, mag. Bogo Šest, dr. Alenka Šelih, Marijan Suša, Stojan Spetič, Anton Zorko, Marjan Jovanovič

***
Kontakt za medije: Mojca Drčar Murko (gsm: 041 743 577)

Podpisnikom se lahko pridružite na spletni strani:
http://arbitraza.blogspot.com/

V Ljubljani, 20. maja 2010

torek, 18. maj 2010

Stran podpornikov arbitražnega sporazuma

Pozdravljeni, na tej strani boste prejeli informacije o nekaterih pobudah civilne družbe, ki zagovarjajo arbitražni sporazum. Dobrodošli!

***
Spodaj objavljamo mnenja posameznikov, kot smo jih prejeli ali jih še bomo.

***
ZAKAJ BOM GLASOVAL ZA SPORAZUM O ARBITRAŽI O MEJI S HRVAŠKO?

Zato, ker od rojstva živim ob meji in si želim da je prijazna in povezovalna, ne pa konfliktna in razdvajalna.Zato, ker je meje treba preseči, ne pomikati in utrjevati.

Zato, ker prizadevanja za povečevanje nacionalnih ozemelj, oziroma politike »velikih naciji«, prinašajo prej zlo kot dobro, v kar nas je znova podučil razpad SFRJ.

Zato, ker razmere ob predmetni meji pred in po 25. Juniju 1991, kot tam živeči prebivalec in javni upravitelj ter njen uporabnik, relativno dobro poznam, vem čigavo je na ta dan kaj bilo, kakšno je dejansko stanje danes, da to stanje ni dobro, zlasti za slovensko stran ne, in da ga je edino z arbitražo mogoče popraviti.

Zato, ker kakršna koli bo odločitev arbitrov, nihče ne bo Sloveniji odvzel morja in tudi pomorskega statusa ne, Luki Koper pa ne plovnih poti in razvojnih potencialov.

Zato, ker so trditve nasprotnikov arbitraže večinoma lažne, zavajajoče, neutemeljene in špekulativne, ter računajo na nepoučenost javnosti in na čustvenost njenega odločanja.

Zato, ker sem po hrvaški zavrnitvi sporazuma Drnovšek-Račan 2001, spoznal, da je bilo postalo dvostransko dogovarjanje o meji neuporabno, tratenje časa, vir dodatnih nesporazumov in napetosti, in v Državnem zboru že takrat predlagal pristop k arbitraži.

Zato, ker dosežen dogovor, ki seveda ne določa suverenosti na spornih odsekih meje, sicer arbitraže ne bi potrebovali, ampak ustvarja le pravni okvir zato, da se do tega pride, ponuja precejšnja jamstva za zadovoljevanje slovenskih pričakovanj, oziroma za rešitve na kopnem in na morju, ki bodo popravile stanje, kakršno je danes.

Zato, ker me v to prepričajo ne le lastno vedenje in razumevanje o zadevi, ampak tudi argumenti prave stroke, tiste, ki ima za tovrstno presojanje tako naslov kot kvalifikacije. Vsem doktorjem prava moje visoko spoštovanje, a znanje o mednarodnem pravu in mednarodnih uzancah in še posebej o pomorskem in razmejitvenem pravu dr. Bučarja, Jerovška, Čebulja, Cerarja, pa tudi dr. Pavliho, ki se od vselej oglaša predvsem politično in čustveno, ni mogoče primerjati z znanjem in profesionalnostjo dr. Škrkove, Bohteta, Sancinove, Brgleza, Vlačiča in Grbca in še nekaj pravnikov, kot je dr. Pirnat, ki so znali svoje idejne in politične preference podrediti stroki in razumu.

Zato, ker sem 9 mesecev in sklepni del svoje 20 letne aktivne politične poti prebil v Evropskem parlamentu in spoznal koliko škode si je Slovenija prizadejala v Evropski uniji in širši mednarodni skupnosti z blokado hrvaških pristopnih pogajanj in koliko spoštovanja in ugleda si lahko povrne, če pristopi k dogovorjeni arbitraži in s tem zapre poglavje mejne konfliktnosti z južno sosedo.

Zato, ker verjamem, da imamo vsi ljudje razuma in dobre volje tega cirkusa dovolj ter željo po dobrem sosedstvu in boljšem življenju!

Aurelio Juri, bivši evropski poslanec PES

Kronologija reševanja spora

Slovenija in Hrvaška sta letos s podpisom arbitražnega sporazuma po več kot 18 letih od osamosvojitve začrtali pot za dokončno rešitev vprašanja meje. Sledi kronologija nekaterih pomembnejših dogodkov, povezanih s vprašanjem meje. Kronologijo bomo v času referendumske kampanje dnevno ažurirali s pomembnejšimi dogodki in izjavami.
25. junij 1991 - Slovenija je sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ.
11. januar 1992 - Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t.i. Badinterjeva komisija, je v mnenju ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
15. februar 1994 - Prvi sestanek slovensko-hrvaške diplomatske komisije za mejo, ki je bila pristojna za ugotovitev in označitev meje. Njeno delo je bilo podlaga za sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001.
18. maj 1994 - Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek prejme uradno pismo predsednika vlade Republike Hrvaške Nikice Valentića. V njem Valentić zatrjuje, da gre glede postavitve montažnih objektov na začasnem mejnem prehodu Sečovlje/Plovanja za nujno, a enostransko ter začasno dejanje Hrvaške, ki s tem v ničemer ne prejudicira določitev meje med državama na tem območju. Kot še zapiše Valentić v pismu Drnovšku, lahko Hrvaška objekte v roku 5 dni, vse to pa postavljajo zaradi turistične sezone.
5. oktober 1994 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo, v kateri je vladi naložil, naj stori vse za zaščito hrvaške ozemeljske celovitosti južno od kanala Svetega Odorika.
Leta 1995 - sta si Hrvaška in Slovenija priznali legitimnost zahtevkov glede: spoštovanja statusa quo na dan 25, junij 1991 na spornih območjih na kopnem in na morju. Legitimnost zahtevkov Slovenije: pravica Slovenije do teritorialnega stika z odprtim morjem in zahteva po celovitosti Piranskega zaliva. Legitimnost zahtevkov Hrvaške: pravica Hrvaške do stika s teritorialnim morjem Italije in zahteva po sredinski črti v Piranskem zalivu.
28. april 1997 - Slovenija in Hrvaška sta podpisali sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops); hrvaški sabor ga je ratificiral še istega leta. Sporazum poleg lažjega režima prehajanja meje za obmejno prebivalstvo določa, da obmejno območje na kopnem obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države.
2. april 1999 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo o stanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško, v kateri je, izhajajoč iz stanja na 25. junij 1991, zavezal vlado, da mora zastopati stališče, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini.
29. april 1999 - Slovenska in hrvaška vlada sta nekdanjega ameriškega obrambnega ministra Williama Perryja prosili za posredovanje pri iskanju rešitve za vprašanja meje na morju. To se je istega leta končalo brez uspeha.
27. januar 2000 - Skupina 30 poslancev iz LDS, DeSUS, ZLSD ter narodne skupnosti je vložila Sops v ustavno presojo na ustavno sodišče. To je 19. aprila 2001 ugotovilo, da je Sops v skladu z ustavo, saj ne prejudicira državne meje s Hrvaško in ni v nasprotju s temeljno ustanovno listino.
19. julij 2001 - DZ je ratificiral Sops.
19. julij 2001 - Slovenska in hrvaška vlada sta potrdili osnutek sporazuma o meji, t.i. sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga 20. julija 2001 tudi parafirali. V Sloveniji ga je potrdil še odbor DZ za zunanjo politiko. S sporazumom sta državi prvič določili mejo na morju, Slovenija pa je z njim ohranila status pomorske države s prostim dostopom do mednarodnih voda. Izhodišče za določitev meje na kopnem je bil ustavni zakon iz leta 1991. Meja je bila določena na Dragonji in Muri, na Trdinovem vrhu pa po polovici. Na morju je Sloveniji pripadlo kakih 80 odstotkov Piranskega zaliva, suveren dostop do odprtega morja pa je imela prek t.i. dimnika s statusom mednarodnih voda.
5. september 2001 - Sops je stopil v veljavo, v celoti pa so ga začeli izvajati 18. marca 2002.
1. oktober 2001 - Hrvaški premier Ivica Račan je zaradi nezadostne podpore sporazumu o meji v saboru, predvsem zaradi meje na morju, napovedal, da bo od sabora zahteval, naj se za rešitev vprašanja meje odloči za arbitražo.
4. september 2002 - Hrvaška je s pismom premiera Ivice Račana dokončno odstopila od sporazuma o meji, češ da je "brez pravnih učinkov" in da ne more biti podlaga za rešitev problema meje.
10. september 2002 - Slovenski in hrvaški premier Janez Drnovšek in Ivica Račan sta dosegla dogovor o vzpostavitvi začasnega režima gospodarskega ribolova v okviru Sops. Ta je začel v veljati 23. septembra 2002 in je veljal do 4. januarja 2004.
3. oktober 2003 - Hrvaški sabor je kljub protestom Ljubljane in Rima sprejel odločitev o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) čez leto dni.
19. december 2003 - DZ je sprejel zakon o dopolnitvah pomorskega zakonika, ki je vzpostavil notranjepravno podlago za slovensko razglasitev morskih pasov.
26. november 2003 - Hrvaška je na konferenci o trajnostnem razvoju Sredozemlja v Benetkah potrdila pripravljenost na pogovore z Italijo, Slovenijo in drugimi državami Sredozemlja o zaščitnih ukrepih na morju.
3. oktober 2004 - Hrvaški ERC je začel veljati, razen za članice EU.
10. junij 2005 - Na prvem skupnem srečanju slovenske in hrvaške vlade na Brionih je bila podpisana brionska izjava o izogibanju incidentom, v kateri sta se strani zavezali spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991.
10. junij 2005 - V Pulju se je prvič sešla mešana zgodovinska komisija, ki sta jo vodila dr. Janko Prunk in dr. Petar Strčič. Poročili o odnosih med Slovenci in Hrvati od leta 1848 do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991 sta končali 8. junija 2007.
3. oktobra 2005 - Hrvaška je z Komisijo EU, ki je zastopala članice EU (torej tudi Slovenijo) sklenila "Pogajalski okvir" o pogajanjih za vstop v EU. okvir v 13. točki predvideva razrešitev mejnih vprašanj Hrvaške s sosednjimi državami na osnovi dobro sosedskih odnosov ter Listine OZN, vključno z napotitivijo na Mednarodno sodišče v Haagu. "Pogajalski okvir" je kot članica potrdila v imenu Slovenije tudi vlada Janeza Janše.
4. oktober 2005 - DZ je sprejel zakon o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu, ki je začel veljati 22. oktobra 2005. Vprašanje razmejitve cone je treba še dvostransko dogovoriti.
4. oktober 2005 - Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarovič je slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu uradno posredovala predlog hrvaške vlade, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo.
15. december 2005 - V veljavo je stopil hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, s katerim so ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključili ERC, torej območje do sredine Piranskega zaliva.
5. januar 2006 - Slovenija je sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja, ki obsega ves Piranski zaliv.
12. februar 2006 - Slovenski predsednik Janez Drnovšek je predlagal sklenitev začasnega sporazuma o meji, če ne bo dogovora o arbitraži ali pogajanjih. Temeljil bi na sporazumu Drnovšek-Račan, le teritorialnega dostopa na odprto morje ne bi določal.
19. junij 2006 - Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo belo knjigo o meji med državama, ki vsebuje dokumente, ki utemeljujejo slovenska stališča.
29. junij 2006 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Stipe Mesić sta na srečanju napovedala lastno pobudo o meji, če je ne bosta oblikovali vladi.
10. julij 2006 - SLS je ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec v obravnavo v DZ vložila resolucijo o meji s Hrvaško. Ker ni bila obravnavana v DZ, jo je znova vložila leta 2007, po imenovanju nove vlade pa še 29. oktobra 2008.
september 2006 - Zaradi incidenta na območju Hotize na levem bregu Mure, ko je hrvaška začela graditi nasipa Kot-Hotiza in cesto do slovenskega naselja Mirišče, je Slovenija na mejo poslala posebne enote policije.
15. december 2006 - Hrvaški sabor je sprejel predlog vlade o spremembi odločbe o širitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu, ki določa polno uveljavitev ERC tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008.
23. januar 2007 - Slovenija je protestirala pri Hrvaški, ker je 5. januarja v okviru podaljšanja koncesije podjetju Ina dala koncesijo za raziskave do sredine Piranskega zaliva, kjer meja še ni določena.
2. februar 2007 - Hrvaška je pripravila modro knjigo o meji s Slovenijo, ki jo je Zagreb napovedal po objavi slovenske bele knjige o meji.
2. marec 2007 - Razširjeni strateški svet za zunanjo politiko na MZZ se je dogovoril za pripravo seznama vseh sprememb, ki so se zgodile enostransko na meji med državama od 25. junija 1991.
2. april 2007 - SNS je v DZ vložil predlog resolucije o meji.
21. maj 2007 - Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo je v uradnem listu objavilo zemljevid školjčišča, na katerem meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti. Slovenija je protestirala.
julij 2007 - Slovenska vlada je hrvaški vladi poslala zaupen predlog za ureditev odprtih vprašanj. O meji je predlagala posredovanje tretjega, za posrednika pa sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo. Hrvaška je v odgovoru 8. avgusta zavrnila predlagano in podprla Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ki za Slovenijo ni sprejemljivo.
17. avgust 2007 - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so na srečanju s premierom Janezom Janšo obravnavali odgovor Hrvaške in podprli posredovanje tretjega. Hrvaške parlamentarne stranke pa so na pogovorih s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem 24. avgusta podprle hrvaška stališča.
26. avgust 2007 - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. V ta namen sta se dogovorila za oblikovanje mešane komisije strokovnjakov za mejo in mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi določili pravni okvir, ki bo za obe državi sprejemljiv. Komisiji sta bili ustanovljeni septembra oziroma oktobra. V okviru komisije pravnikov so ustanovili podskupino zgodovinarjev, ki naj bi pripravila poročilo o zgodovinskih okoliščinah na dan 25. junija 1991.
27. avgust 2007 - Premiera Janez Janša in Ivo Sanader sta z dogovorom na Bledu vsak v svoji državi seznanila predsednike parlamentarnih strank. Hrvaške stranke so dogovor podprle, slovenske pa ne vse. Nasprotovale so mu opozicijska LDS in SNS ter vladna SLS.
17. september 2007 - Premier Janez Janša in predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku dogovorili, da bo vlada pred nadaljnjimi koraki glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško počakala na strokovna mnenja na Bledu dogovorjenih komisij.
21. december 2007 - Slovenija je z vstopom v schengenski prostor spremenila režim prehoda meje na maloobmejnem območju in zaprla 115 točk za prehod meje oz. postavila ustrezne zapore. Določila Sopsa so ostala v veljavi za prebivalce obmejnega območja.
1. januar 2008 - Hrvaška je kljub dogovoru iz leta 2004 uvedla ERC tudi za članice EU. Po vztrajnih pozivih Bruslja, pa tudi Slovenije in Italije, je 15. marca zamrznila izvajanje.
29. februar 2008 - Slovenija je pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje ali oddaje v najem slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zagreb je trdil, da gre za hrvaško območje. Premier Janša je 5. marca zagrozil z zamrznitvijo blejskega dogovora, OZP pa je protestiral 21. marca. Sklad je sporočil, da gre za nične dogovore.
17. april 2008 - OZP je na nujni seji potrdil izhodišča vlade za pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju vprašanja meje pred tretjim. To so stanje na meji na dan 25. junija 1991, odločanje o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji ter v primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu načelo pravičnosti.
22. april 2008 - Prvo srečanje mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov. Sestala se je še 11. junija in 30. septembra 2008 ter 28. januarja 2009. Slovenska vlada je 5. marca 2009 sprejela odločitev o končanju dela slovenskega dela komisije.
26. april 2008 - Hrvaška policija je udeležencem shoda, ki ga je organiziral Zavod 25. junij, na Sečovljah preprečila odstranitev cvetličnih korit, ki so zapirala pot do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. Joras je zato začel gladovno stavko 30. aprila in jo po dogovoru notranjih ministrov o postavitvi zapornice končal 23. maja. Zapornico je dobil 7. junija.
13. oktober 2008 - Zunanji minister Dimitrij Rupel je Hrvaško opozoril, naj iz pristopnih dokumentov z EU umakne tista, ki prejudicirajo mejo. Zagreb je to zanikal in 11. decembra izrazil pripravljenost podpisati dvostransko izjavo, da dokumenti ne prejudicirajo meje. Ko je Slovenija hotela, da bi bila dana v okviru EU, je to zavrnil.
17. december 2008 - Predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku s premierom Borutom Pahorjem dogovorili, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj s Hrvaško glede meje in ga predložila DZ.
19. december 2008 - Slovenija je na hrvaški pristopni konferenci zaradi prejudica meje dala zadržke na enajst poglavij.
21. januar 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22. januarja v Zagrebu predstavil prvi predlog za rešitev vprašanja meje in zastoja hrvaških pogajanj z EU. Predlagal je mediacijo, oblikovanje mediacijske skupine pod vodstvom Nobelovca Marttija Ahtisaarija. Državi sta jo načelno podprli (slovenska vlada 26. februarja; hrvaška 9. marca), a nista bili enotnega mnenja o njenem mandatu. Hrvaška jo je podprla samo kot način oblikovanja predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu.
18. februar 2009 - DZ je sprejel sklep za zaščito slovenskih interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato, s katerim je želel preprečiti razpis referenduma o tem vprašanju. V sklepu je zavrnil poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na dan 25. 6. 1991, "ko so slovenski organi izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na levem bregu Mure pri Hotizi, ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom". Izvenparlamentarna Stranka slovenskega naroda je kljub temu skušala zbrati podpise za referendum, a jih ni uspela zbrati dovolj.
24. februar 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Ivo Sanader na prvem srečanju na Mokricah nista zbližala stališč glede reševanja vprašanja meje.
5. marec 2009 - Slovenska vlada je odločila, da slovenski del mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov o meji preneha z delovanjem. Komisija je namreč od štirih ključnih vprašanj dosegla dogovor le o izhodiščnem datumu - da bi moral morebitni forum razsojati o stanju na dan 25. junij 1991 - in da so kasnejša enostranska ravnanja ali dokumenti brezpredmetni.
25. marec 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil nov kompromisni predlog o reševanju vprašanja meje, ki naj bi prvič vseboval ad hoc arbitražo.
22. april 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Bruslju na srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil dopolnjen predlog, ki je predvideval oblikovanje petčlanskega arbitražnega sodišča. Hrvaška je 5. maja predlog sprejela (tudi v saboru 8. maja), Slovenija pa je v odgovoru 19. maja predlagala več dopolnil.
27. april 2009 - Zunanji ministri EU so prvič formalno razpravljali o zastoju Hrvaške na poti v EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo.
4. junij 2009 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Danilo Türk in Stipe Mesić sta se ob robu vrha predsednikov JVE na Cetinju zavzela za zmanjšanje napetosti v odnosih med državama.
15. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je Sloveniji in Hrvaški predstavil nov, t.i. drugi Rehnov predlog, s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog, glede katerega je Slovenija dejala, da bi bil sprejemljiv.
18. junij 2009 - Hrvaška je zavrnila drugi Rehnov predlog, češ da je bil njegov aprilski "vzemi ali pusti". S tem je izstopila iz procesa pogajanj z Evropsko komisijo, kar sicer Zagreb zanika. Hrvaški premier Ivo Sanader je predlagal, naj parlamenta držav sprejmeta skupno izjavo, da noben dokument po letu 1991 ne prejudicira meje ali pa naj pravniki Evropske komisije in Sveta EU ugotovijo, ali hrvaški dokumenti res prejudicirajo mejo.
23. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da je po šestih mesecih intenzivnih prizadevanj Evropske komisije in po tem, ko so izčrpali tudi čas "podaljškov", sedaj čas, da državi sami najdeta rešitev.
23. junij 2009 - Slovenija je izrazila zadržke zaradi prejudica še pri enem poglavju v pogajanjih Hrvaške z EU - za statistiko.
30. junij 2009 - Švedski zunanji minister Carl Bildt je v imenu švedskega predsedstvo EU državi pozval k premisleku in naj se vzdržita javnih izjav.
1. julij 2009 - Hrvaški premier Ivo Sanader je odstopil s položaja predsednika vlade in vladajoče stranke HDZ. Kot enega izmed razlogov je navedel neuspeh pri napredovanju Hrvaške na poti v EU zaradi slovenske blokade.
7. julij 2009 - Na dan nastopa nove hrvaške premierke Jadranke Kosor je slovensko zunanje ministrstvo povabilo Zagreb, naj se vrne k pogajanjem na podlagi drugega Rehnovega predloga. Nadaljevanje pogajanj so slovenske parlamentarne stranke podprle na srečanju s Pahorjem 23. junija.
24. julij 2009 - Slovenija je zaradi prejudica izrazila zadržke še pri enem poglavju v hrvaških pogajanjih z EU - o prostem pretoku delavcev.
31. julij 2009 - Prvo srečanje premiera Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor v Trakošćanu na Hrvaškem. Dogovorila sta se o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. Dogovorila sta se, da bodo podrobnosti dogovorili s tiho diplomacijo.
30. avgust 2009 - Premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta se ob robu Strateškega foruma Bled sestala s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem.
1. september 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se sestala v Gdansku ob robu slovesnosti ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne.
5. september 2009 - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandroković, sta se v Stockholmu sestala ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU. Žbogar je dejal, da je švedskega kolega Carla Bildta prvič podrobneje seznanil s predlaganimi rešitvami, ker naj bi bilo v neki fazi vključeno tudi švedsko predsedstvo EU.
11. september 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta se na srečanju v Ljubljani dogovorila o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem EU na arbitražnem sodišču ali z dvostransko pogodbo. Pogajanja o meji bosta državi nadaljevali na podlagi Rehnovega predloga iz 15. junija. Kosorjeva je poslala švedskemu predsedstvu EU izjavo, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške ne prejudicira meje. Zunanji minister Samuel Žbogar je pred in po srečanju o pogovorih seznanil odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU.
15. september 2009 - Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da sta se premiera 11. septembra 2009 dogovorila za nadaljevanje pogajanj o reševanju vprašanja meje s pomočjo EU "na podlagi predloga iz 15. junija 2009," torej drugega Rehnovega predloga.
15. september 2009 - Odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU sta na skupni seji podprla stališče vlade, da Slovenija odpravi zadržke na hrvaška pogajalska poglavja in da lahko švedsko predsedstvo EU skliče medvladno konferenco za nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. Vladi sta predlagala, da se hkrati nadaljujejo pogajanja o meji. Vlada je nato Stockholmu sporočila, da so hrvaške garancije zadostne za umik slovenskih zadržkov.
15. september 2009 - Švedsko predsedstvo EU je v odgovoru na pismo hrvaški premierki Jadranki Kosor in na podlagi mnenja Slovenije sporočilo, da bo medvladna konferenca o nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU 2. oktobra in da se bodo na isti dan s pomočjo predsedstva EU nadaljevala pogajanja Hrvaške in Slovenije o meji. Dodalo je, da tako pismo predsedstva kot pismo Kosorjeve predstavljata del pristopnih dokumentov medvladne konference o vstopu Hrvaške v EU.
16. september 2009 - Zaradi nadaljevanja pogajanj o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga je hrvaški akademik Davorin Rudolf odstopil s položaja predsednika hrvaškega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo in svetovalca hrvaškega zunanjega ministra.
19. september 2009 - SLS je zaradi nestrinjanja s potezami vlade začel zbirati podporo za naknadni zakonodajni referendum o Hrvaški. Do konca meseca so zbrali 6000 podpisov podpore, novembra pa so sporočili, da imajo zagotovljene podpise vseh 38 opozicijskih poslancev.
21. september 2009 - Premier Borut Pahor je izrazil naklonjenost morebitnemu razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, da bi sporazum dobil kar največjo legitimnost.
28. september 2009 - Odbor DZ za zadeve EU je podprl stališča Slovenije k skupnim stališčem EU za odprtje oziroma zaprtje 11 poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. O stališču vlade je na izredni seji, ki so jo sklicali na zahtevo SDS, SNS in SLS, razpravljal tudi DZ, ki je vlado pozval, naj do 2.10. predloži DZ v potrditev pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma. Premier Borut Pahor pa je predsednike parlamentarnih strank seznanil z osnutkom arbitražnega sporazuma.
29. september 2009 - Slovenska vlada je na seji sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško.
30. september 2009 - Odbor DZ za zunanjo politiko je podprl pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da ima vlada sedaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen. SLS je napovedal, da bo zaradi dogodkov v zvezi s Hrvaško pripravil interpelacijo proti Žbogarju.
2. oktober 2009 - Hrvaška je po letu dni zastojev na pristopni konferenci odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Hkrati so se nadaljevala pogajanja o slovensko-hrvaški meji ob posredovanju švedskega predsedstva EU na podlagi drugega Rehnovega predloga. Ker je imel predlog spremenjeno časovnico, sta nato državi na tehničnem sestanku uskladili sporazum tudi glede tega.
12. oktober 2009 - Starosta slovenske politike France Bučar se je izrazil proti arbitražnemu sporazumu, ker naj bi se Slovenija v njem zaradi določanja meje zgolj na podlagi mednarodnega prava odrekla celovitosti Piranskega zaliva. Do sporazuma sta bila med drugim kritična tudi pravnik Miro Cerar in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj.
26. oktober 2009 - Ob robu slovensko-hrvaške poslovne konference sta se v Zagrebu sešla premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor. Pričakovane parafe sporazuma ni bilo, saj Hrvaška še ni začela postopkov za podpis.
28. oktober 2009 - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na predstavnikom parlamentarnih strank predstavila arbitražni sporazum. Opoziciji, ki ga ni podprla, ga je predstavila prvič. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je podpis sporazuma podprl 29.10.
29. oktober 2009 - Vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je napovedal, da bo SDS v DZ glasoval proti arbitražnemu sporazumu.
29. oktober 2009 - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je v Bruslju prvič napovedala, da bo hrvaška vlada pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma objavila enostransko izjavo o neprejudiciranju. Priči izjave naj bi bila predsedstvo Svetu EU in ZDA.
30. oktober 2009 - Premier Borut Pahor je od švedskega predsedstva EU zahteval, da ni priča pri enostranski izjavi Hrvaške o neprejudiciranju. Če bo, je opozoril, da sporazuma ne bom podpisal.
31. oktober 2009 - Komisija pravičnost in mir pri Hrvaški škofovski konferenci je pozvala vlado v Zagrebu, naj arbitražnega sporazuma ne podpiše. Predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, mariborski nadškof Anton Stres je v pismu predsedniku hrvaške komisije zapisal, da reševanje meje ni v njeni pristojnosti.
2. november 2009 - Hrvaški sabor je z večino 80 glasov dal soglasje vladi za podpis sporazuma o arbitraži in za objavo enostranske izjave o neprejudiciranju. Vzdržanih je bilo 45 poslancev, osem pa proti. Sabor je ob tem objavil besedilo sporazuma v hrvaškem in angleškem jeziku.
3. november 2009 - Slovenska vlada je potrdila usklajeno besedilo arbitražnega sporazuma in sprejela enostransko izjavo, katere napotitev v DZ je napovedala, če bo Hrvaška objavila enostransko izjavo. Ta je nato to storila 9.11., slovenska vlada pa je svojo, nekoliko spremenjeno, vložila v DZ 17.11.
3. november 2009 - Odbor DZ za zunanjo politiko je na nujni odprti seji potrdil poročilo vlade o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma ter nova stališča in besedilo usklajenega sporazuma. Glasovanje je opozicija (SDS, SLS, SNS) obstruirala. Premier Borut Pahor je napovedal, da bo vladi predlagal, naj da sporazum v presojo ustavnemu sodišču, ki naj bi o njegovi skladnosti z ustavo presodilo pred ratifikacijo sporazuma v DZ.
4. november 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor sta v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, s katerim sta se državi dogovorili, da bo vprašanje meje reševalo ad hoc arbitražno sodišče, ki bo z delom začelo potem, ko bo Hrvaška z EU podpisala pristopno pogodbo.
9. november 2009 - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je podpisala enostransko izjavo o neprejudiciranju, v kateri vlada v Zagrebu poudarja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Z njo je seznanila švedsko predsedstvo EU in ZDA.
9. november 2009 - Poslanske skupine koalicijskih SD, LDS, Desus in Zares so v DZ vložile predlog za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Vlada je 19.11. predlog podprla, ob tem pa predlagala preoblikovanje referendumskega vprašanja - volivce bi vprašali, ali se strinjajo, da se sporazum uveljavi.
17. november 2009 - Vlada je sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in ga poslala v DZ, ob tem pa ga zaradi pomislekov v javnosti poslala v mnenje ustavnemu sodišču. Sodišče je vprašala, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave in v povezavi z določbo drugega razdelka temeljne ustavne listine.
17. november 2009 - V odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju je slovenska vlada sprejela enostransko izjavo in jo poslala v DZ. V njej je zapisala, da se s hrvaško izjavo niti z njeno vsebino ne strinja in da nima učinka na vsebino sporazuma. Izjavila je še, da je naloga arbitražnega sodišča določiti "ozemeljski stik teritorialnega morja" Slovenije z odprtim morjem, torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela 25. junija 1991.
17. november 2009 - Poslanska skupina SLS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, po katerem bi moral državni zbor o arbitražnem sporazumu odločati z dvotretjinsko večino.
19. november 2009 - Ustavno sodišče je odločilo, da bo vprašanje vlade o arbitražnem sporazumu obravnavalo absolutno prednostno. Nato je 30.11. od vlade zahtevalo dopolnitev predloga z vsebino zadržkov oziroma pomisleki strokovne ali druge javnost ter priložitev pripravljalnih in drugih gradiv, ki so povezana s pripravo, podpisom ali ratifikacijo sporazuma. Vlada je sodišču zahtevano posredovala 8.12.
20. november 2009 - Hrvaški sabor je z dvotretjinsko večino sprejel arbitražni sporazum. Za je glasovalo 129, proti pa šest poslancev.
20. november 2009 - Slovensko zunanje ministrstvo je posredovalo enostransko izjavo slovenske vlade hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani.
14. december 2009 - Predsednik SDS Janez Janša je zatrdil, da SDS arbitražnega sporazuma ne bo nikoli podprla in pozval k njegovi odpovedi.
18. december 2009 - Premier Borut Pahor se je ob robu podnebne konference v Koebenhavnu srečal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem.
20. december 2009 - Anketa TV Slovenija o arbitražnem sporazumu je pokazala zelo visoko podporo med vprašanimi dobila ratifikacija arbitražnega sporazuma o reševanju meje s Hrvaško - 58-odstotno, medtem ko je tistih, ki so proti, ena tretjina. Dogovor o urejanju meje nadpovprečno podpirajo mladi, zelo proti pa so v savinjski regiji in še posebej na jugovzhodu države, ki meji na Hrvaško, je še pokazala anketa.
12. januar 2010 - Večina članov komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je sprejela mnenje, da ni potrebe, da državni zbor zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško sprejme z dvotretjinsko večino, so sporočili iz DS. Komisija je danes sprejemala mnenje o predlogu zakona o potrebni večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, ki ga je DZ v obravnavo in odločanje predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS). Predlog zakona določa dvotretjinsko večino za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, predlagatelji pa so se pri tem sklicevali na 86. člen ustave. A po mnenju večine članov komisije DS arbitražnega sporazuma v DZ ni potrebno ratificirati z dvotretjinsko večino.
13. januar 2010 - Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta se na delovnem srečanju v Kranjski Gori dogovorila za oblikovanje mešane komisije, ki bo pregledala odprta vprašanja med državama in predlagala rešitve. Vladi bosta skušali tudi rešiti vprašanja, zaradi katerih ima Slovenija zadržke pri treh hrvaških pogajalskih poglavjih. Premiera sta tudi sporočila, da sta se odločila, da bosta vladi skupaj dali pobudo za pripravo konference o perspektivah in pomenu Zahodnega Balkana za mir in varnost v Evropi ter o članstvu teh držav v EU. Konferenco je Kosorjeva označila kot eno od dejavnosti, ki jih bosta skupaj organizirali državi. Ocenila je še, da bo konferenca odprla novo stran v sodelovanju med državama, kot tudi z državami Jugovzhodne Evrope ter ponovila, da je bila sklenitev arbitražnega sporazuma "sporočilo upanja" ne samo za Hrvaško, ki si želi v EU, ampak tudi za celo JV Evropo. Pahor je še pojasnil, da bodo na konferenco povabili predstavnike Sveta EU in Evropske komisije ter predsednike vlad in držav Zahodnega Balkana, ki želijo vstopiti v EU.
14. januar 2010 - Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) bo danes popoldne obravnaval predlog zakona poslanske skupine SLS, ki bi določil, da bi moral DZ arbitražni sporazum s Hrvaško potrditi z dvotretjinsko večino. Predlog je trenutno v drugem branju, malo pa je možnosti, da bi naletel na podporo članov OZP. Mnenje določenih pravnikov je, da za ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško dvotretjinska večina v DZ ni potrebna, saj gre za dvostranski mednarodni sporazum, za katere je za ratifikacijo zadostna že navadna večina prisotnih poslancev. Po drugi strani pa se mnenja pravnikov krešejo, ker naj bi arbitražni sporazum vplival na suverenost in določanje meje Slovenije, zaradi česar pa naj bi bila zahtevana dvotretjinska večina.
Svoje mnenje na to vprašanje je v torek že sprejela komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki je ocenila, da ni potrebe, da DZ arbitražni sporazum ratificira z dvotretjinsko večino. Ključni odgovor na to vprašanje naj bi sicer dalo tudi ustavno sodišče, ki presoja ustavnost sporazuma. Svoje stališče naj bi danes podala tudi vlada. Na današnji seji naj bi namreč obravnavala predlog mnenja o predlogu zakona o potrebni večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je danes sprejel sklep, da predlog zakona o potrebni dvotretjinski večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelj zakona, poslanska skupina SLS, ter poslanci SDS in SNS, so bili proti sklepu, podprli pa so ga poslanci koalicije z 9 proti 6.
15. januar 2010 - Predsednika Slovenije in Hrvaške, Danilo Türk in Stipe Mesić, sta v Zagrebu poudarila, da bosta državi hitro reševali medsebojna odprta vprašanja, potem ko sta s podpisom arbitražnega sporazuma uredili najtežje vprašanje, ugotavlja Novi list. Vjesnik pa ocenjuje, da sta državi po dveh srečanjih na vrhu naredili nov korak naprej v medsebojnih odnosih.
2. februar 2010 - Poslanske skupine koalicijskih strank so danes v predstavitvi mnenj napovedale, da ne bodo podprle predloga zakona, po katerem bi DZ arbitražni sporazum s Hrvaško potrdil z dvotretjinsko večino. Opozicija s predlagatelji iz vrst SLS pa je mnenja, da je sprejem zakona nujen, saj gre za spremembo meje in Temeljne ustavne listine. Poslanci so danes z 47 glasovi za in 31 glasovi proti zavrnili predlog zakona, po katerem bi za ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško v DZ bila potrebna dvotretjinska večina. Proti so glasovali poslanci koalicijskih SD, LDS, Zares in Desusa. Za pa ob predlagateljih zakona, poslancih SLS, še opozicijski SDS in SNS.
10. februar 2010 - Novi evropski komisar za širitev Štefan Füle, špansko predsedstvo in evropski poslanci so danes v Strasbourgu v razpravi o napredku Hrvaške, Makedonije in Turčije na poti v EU večinoma izrazili upanje, da bo Zagreb še letos končal pristopna pogajanja z EU. Številni so se strinjali, da je Hrvaški nov zagon v pogajanjih dal tudi arbitražni sporazum s Slovenijo.
18. februar 2010 - Novi hrvaški predsednik Ivo Josipović je v današnjem pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) dejal, da bo spoštoval odločitev arbitražnega sodišča tudi v primeru neugodnega izida za Hrvaško. Kot poslanec socialdemokratov je bil Josipović eden redkih, ki v hrvaškem saboru ni podprl ratifikacije arbitražnega sporazuma s Slovenijo.
1. marec 2010 - Premier Borut Pahor je danes v državnem zboru na poslansko vprašanje znova branil arbitražni sporazum s Hrvaško in poudaril, da je bil podpis tega sporazuma za Slovenijo velkik uspeh. Ponovil je prepričanje, da sporazum varuje slovenske nacionalne interese, Slovenija pa je z njim "izkoristila majhno odprto okno priložnosti".
5. marec 2010 - Implementacija arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško je za EU zelo pomembna, saj bo za vso regijo ustvarila model, kako je dvostranska vprašanja mogoče rešiti v evropskem duhu, je danes v Bruslju poudaril predsednik EU Herman Van Rompuy po srečanju s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem. Minister Žbogar sicer Van Rompuyeve besede razume tako, da vidi predsednik EU podpis arbitražnega sporazuma kot vzorec reševanja drugih problemov glede meja na Balkanu ter da pozdravlja to, da se je problem meje med Slovenijo in Hrvaško rešil pred vstopom nove članice v EU.
13. marec 2010 - Papež Benedikt XVI. je danes na zasebni avdienci sprejel predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor. Slednja je po pogovoru povedala, da ji je papež zagotovil odločno podporo pri vključevanju njene države v Evropsko unijo in znova pohvalil arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško.
23. marec 2010 - Ustavno sodišče je ugotovilo, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo in temeljno ustavno listino, je na ustni razglasitvi mnenja objavilo sodišče. Sporazum ne določa poteka meje med državama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev spora o meji, je pojasnil predsednik sodišča Jože Tratnik. Sodišče je mnenje sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Odklonilno ločeno mnenje je podal sodnik Miroslav Mozetič. Premier Borut Pahor je izrazil veliko zadovoljstvo nad mnenjem ustavnega sodišča. Kot izjemo pomembno je pri tem ocenil stališče sodišča, "da sporazum ne določa meje, ampak način, kako bo po mirni poti ta meja dokončno določena". Obenem je izrazil naklonjenost temu, da sporazuma pred ratifikacijo ne bi dali na predhodni posvetovalni referendum. "Po današnji odločitvi ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju z ustavo, bo o nadaljnji usodi sporazuma odločal državni zbor oz. najprej odbor DZ za zunanjo politiko (OZP). To bi se lahko zgodilo že aprila," je za STA povedala predsednica OZP Janja Klasinc (SD).
26. marec 2010 - Premier Borut Pahor se je danes ob robu svetovnega foruma v Bruslju na kratko sestal s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem. Hrvaški predsednik je ob srečanju dejal, da so odnosi s Slovenijo vse boljši, premier Pahor pa je na vprašanje, kakšen je bil sestanek, odgovoril, da je bil "izvrsten". Odnosi med Hrvaško in Slovenijo so po Josipovićevih besedah vse boljši, ne samo zato, ker zadeve v povezavi z arbitražnim sporazumom dobro napredujejo, ampak tudi zaradi vseh srečanj in skupnih pobud.
1. april 2010 - Govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je danes za STA potrdil, da se je slovensko-hrvaška komisija za odprta vprašanja sestala in začela z delom, o vsebini pogovorov ali doseženem pa ni želel govoriti. Kot je pojasnil, sta se strani dogovorili, da o delu komisije javnost obveščata premiera, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Premier Borut Pahor po današnji seji vlade ni želel povedati podrobnosti o doseženem v pogovorih s Hrvaško, ki so privedli do odločitve Slovenije, da umakne zadržke na 31 poglavje v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU. Kot je ponovil, so bili dosežki prvega sestanka mešane komisije za odprta vprašanja tako dobri, da ni več razloga za zadržke.
8. april 2010 - V sklopu ankete FUDŠ so spraševali tudi o verjetnosti udeležbe na morebitnem naknadnem referendumu o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Kot opozarja Makarovič, je iz preteklih izkušenj pokazatelj dokaj zanesljive udeležbe le odgovor, da se bodo vprašani referenduma najverjetneje udeležili. Takih odgovorov je bilo 37,3 odstotka. Med tistimi, ki so napovedali zelo verjetno udeležbo, pa je podpornikov sporazuma več kot nasprotnikov (v razmerju 44 - 35 odstotkov).
9. april 2010 - Kolegij predsednika DZ je odločil, da bo državni zbor na rednem zasedanju, ki se bo začelo 19. aprila, obravnaval tudi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Poslanci bodo o ratifikaciji novembra lani podpisanega sporazuma lahko glasovali, potem ko je ustavno sodišče 23. marca v mnenju presodilo, da je sporazum v skladu z ustavo in temeljno ustavno listino. Poslanci naj bi glasovali z navadno večino, tako da se sporazumu glede na podporo v koaliciji verjetno obeta ratifikacija. Pred obravnavo na zasedanju DZ bo sporazum prihodnjo sredo obravnaval parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
13. april 2010 - Hrvaški veleposlanik Svjetlan Berković je ob obisku na hrvaškem konzulatu v Kopru izpostavil dobro gospodarsko sodelovanje med državama. "Lahko rečem, da se je vse spremenilo. V pozitivnem ozračju ni težko uresničiti konkretnih projektov," je o spremembah, ki jih je prinesel podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, dejal Berković.
14. april 2010 - Parlamentarni odbor za zunanjo politiko bo pred obravnavo na aprilskem zasedanju državnega zbora na današnji redni seji obravnaval zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Člani odbora bodo obravnavali tudi predlog smernic o delovanju Slovenije do Zahodnega Balkana do leta 2020. O zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma bo odbor razpravljal potem, ko je ustavno sodišče konec marca presodilo, da je novembra lani podpisani sporazum v skladu z ustavo. DZ bo o ratifikaciji glasoval na aprilski seji, po neuradnih podatkih že prvi dan seje 19. aprila. S sporazumom naj bi o meji med Slovenijo in Hrvaško dokončno odločilo arbitražno sodišče. Po ratifikaciji v DZ naj bi se o sporazumu izrekli še volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki bi lahko bil 6. junija. Odbor za zunanjo politiko je danes z glasovi koalicije z deset proti sedem podprl zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško in DZ predlagal, da zakon podpre. Zunanji minister Samuel Žbogar je pred tem v nastopu na odboru DZ pozval k ratifikaciji sporazuma, ki je po njegovih besedah dober, v skladu z ustavo in v interesu Slovenije.
19. april 2010 - Državni zbor se danes pri odločanju o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško odloča "za izboljšanje odnosov s Hrvaško", je v uvodu razprave poudaril premier Borut Pahor. Arbitražni sporazum ponuja doslej najboljše orodje Sloveniji za rešitev vprašanja meje in uresničitev nacionalnih interesov, je poudaril. "Alternativa ratifikaciji arbitražnemu sporazumu bi bilo samo zaostrovanje odnosov s sosednjo Hrvaško, podobno kot je bilo junija lani, ko so bili odnosi na najnižji ravni doslej in je grozilo, da bo politični problem odnosov s Hrvaško prerasel v varnostni problem," je še poudaril Pahor. Da je sporazum za Slovenijo dober, pa dokazuje tudi dejstvo, da ga je Hrvaška sprejela, potem ko je ugotovila, da je njen vitalni interes vključitev v Evropsko unijo; sicer ga zagotovo ne bi podprla, je dejal Pahor.
Po njegovih besedah arbitražni sporazum omogoča, da bo Slovenija dobila pravično določitev meje in stik z odprtim morjem. Haaško Meddržavno sodišče tega zagotovo ne bi prineslo, je še poudaril predsednik vlade ob uvodu v razpravo o ratifikacijo arbitražnega sporazuma in pozval poslance, naj sporazum podprejo. Zatem pa bodo o sporazumu na referendumu odločali še volivci, je še dodal. Poslanske skupine opozicijskih SDS, SLS in SNS so na današnji seji DZ napovedale obstrukcijo obravnave zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Vladna večina je namreč po njihovi oceni preprečila običajno parlamentarno razpravo, ker jim ni dala dovolj časa zanjo.
19. april 2010 - Državni zbor je danes ratificiral arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Za ratifikacijo je ob obstrukciji opozicijskih poslancev SDS, SLS in SNS glasovalo vseh 48 navzočih poslancev vladne koalicije ter poslanca narodnih skupnosti. Ne glede na to pa se na nasprotnih bregovih že pripravljajo na naknadni referendum o sporazumu, ki zdaj čaka državljane.
20. april 2010 - Pristojni odbor hrvaškega sabora je danes sklenil parlamentu predlagati ustavne spremembe v manjšem obsegu, kot je bilo sprva načrtovano, kar je v ponedeljek napovedala hrvaška premierka Jadranka Kosor. Spremembe bodo namreč vezane na sklenitev pogajanj z EU, predvidevajo pa tudi vrnitev slovenske in bošnjaške manjšine v hrvaško ustavo.
22. april 2010 - Podpisi poslancev pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu se zbirajo, zahteva pa bo v državni zbor predvidoma vložena v ponedeljek, je napovedal poslanec SD Miran Potrč. Čeprav je podpisov koalicijskih poslancev že dovolj, čakajo še na obljubljene podpise opozicije. Pod vprašajem so le poslanci SNS.
23. april 2010 - Pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu se je podpisalo 86 poslancev, v državni zbor pa jo bodo vložili v ponedeljek, so danes napovedali v poslanski skupini SD. Poslanec SD Miran Potrč je že v četrtek povedal, da so zbrali dovolj podpisov poslancev, so pa čakali še na obljubljene podpise opozicije. Pod vprašajem so bili le poslanci SNS, a so se tudi ti odločili za podpis pod zahtevo. Podpise so zbirali od srede zvečer.
25. april 2010 - Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar pripravlja sestanek svetovalne skupine za pripravo slovenske argumentacije za arbitražo o meji s Hrvaško. Ta bo potekal v petek, 7. maja, je za STA danes potrdil uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic.
26. april 2010 - Poslanci državnega zbora so v ponedeljek formalno vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je DZ ratificiral prejšnji ponedeljek. Pod zahtevo se je podpisalo 86 poslancev iz vseh poslanskih skupin. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"
26. april 2010 - Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v Luksemburgu pojasnil namen vzpostavitve svetovalne skupine, ki bo pripravila vse elemente memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško in se bo prvič sestala 7. maja. "Sodelovati želimo z vsemi, ki nam lahko pomagajo, da bi prišlo do odločitve, ki si jo želimo," je poudaril. "Ta skupina bo tesno sodelovala s slovenskimi in mednarodnimi pravniki, ki bodo nosilci našega zagovora pred arbitražnim sodiščem," je dejal. Obenem pa želijo na zunanjem ministrstvu po njegovih besedah sodelovati s številnimi ljudmi, ki veliko vedo o zgodovini slovensko-hrvaških odnosov in imajo morda kakšno dokazno gradivo ali poznajo dejstva iz preteklosti, ki lahko koristijo v tem sporu. V tej skupini zunanjih sodelavcev bodo tudi ljudje, ki so v preteklosti izražali kritična mnenja.
29. april 2010 - SDS je na svoji spletni strani objavil enajst argumentov za glasovanje proti uveljavitvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki bo predvidoma 6. junija. Kot enega glavnih razlogov navaja, da bi s potrditvijo sporazuma Sloveniji "za vedno zaprli teritorialni dostop do odprtega morja". Največja opozicijska stranka v argumentih ponavlja, da bo arbitražni sporazum v najboljšem primeru Sloveniji omogočil "služnost" oziroma "neškodljiv prehod" iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda.
3. maj 2010 - Če bi bil referendum o potrditvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško to nedeljo, bi zanj glasovalo 46 odstotkov vprašanih, 38 odstotkov pa bi jih bilo proti, je pokazala danes objavljena anketa časnika Delo. Z ne vem je odgovorilo 16 odstotkov vprašanih. Anketa je še pokazala, da javnost ne zaupa notranji ministrici Katarini Kresal, dodaja Delo.
3. maj 2010 - Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) je danes pred izredno sejo DZ podprl razpis referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki naj bi potekal 6. junija. Poslanci so sicer na seji odbora že tako rekoč začeli predreferendumsko kampanjo; poslanci koalicijskih strank so sporazum branili, poslanci opozicijskih pa napadali.
3. maj 2010 - Zavrnitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško bi bila katastrofalna napaka, je na seji DZ pred odločanjem o razpisu referenduma o sporazumu poudaril premier Borut Pahor. S potrditvijo tega "kapitalnega političnega vprašanja" pa bi po njegovem mnenju zaščitili vitalne interese Slovenije, izboljšali odnose s Hrvaško ter okrepili vpliv in ugled države. Največja napaka, ki jo Slovenija lahko stori, je, da zavrne dober sporazum, tvega politične konflikte in okrni ugled države, je poslance nagovoril Pahor. Kot pravi, bi bila glavna napaka, če bi ostali pri sedanjem stanju. Po 19 letih od osamosvojitve obeh držav pa imamo po njegovih besedah sporazum, ki bo zaščitil vitalne interese države ter odpravil najtežje vprašanje, ki je ostalo med državama. Zavrnitev sporazuma bi bila po njegovih besedah katastrofalna napaka. V tem primeru se Hrvati ne bodo veliko pritoževali, meni premier, ki je prepričan, da ga Hrvaška nikoli ne bi podpisala, "če ne bi gorela rdeča luč pred vstopom v EU". Če sporazum ne bo potrjen, bo Hrvaška rešena skrbi, ko je morala pristati na določilo, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem, še poudarja Pahor.
3. maj 2010 - Poslanci so z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Referendum so razpisali za 6. junij, kampanja pa se bo začela ta petek. Kot je pokazala tudi današnja razprava, bo koalicija volivce nagovarjala k podpori sporazumu, v opoziciji pa bodo državljane pozivali, naj glasujejo proti. Na današnji izredni seji jih je od 82 navzočih poslancev 78 glasovalo za, proti ni bil nihče, vzdržani pa so bili štirje poslanci - Anton Anderlič (LDS), Roberto Battelli (italijanska narodnost) ter Zmago Jelinčič in Miran Györek (oba SNS).
4. maj 2010 - Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško danes dejal, da v Cerkvi svoje temeljno poslanstvo vidijo v skrbi za to, da se bosta slovenski in hrvaški narod še naprej dobro razumela, da bo meja pravična, ne takšna, ki bi nas razdvajala ali vzbudila kakršna koli čustva prizadetosti, ogoljufanosti ali zamere. "To je naše temeljno poslanstvo. Mi se ne bomo spuščali v razprave o tem, katera meja je prava ali katera metoda je prava. Za to so drugi ljudje, ki so usposobljeni, ki imajo vse kompetence in ki imajo tudi pristojnosti za to," je na novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi bližnjega slovenskega evharističnega kongresa v Celju poudaril Stres.
4. maj 2010 - Predsednik republike Danilo Türk je danes v izjavi za javnost ponovil, da je arbitražni sporazum "dober dokument, ki nudi primeren pravni okvir za pravično rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško in zagotavlja uveljavitev nacionalnih interesov Slovenije". Zato bi ga morali državljani Slovenije na referendumu potrditi, meni predsednik. Vprašanje ureditve vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško je tako pomembno, da presega dnevnopolitične interese političnih strank, poudarja predsednik Türk. Prepričan pa je, da se tega zavedajo tudi slovenski državljani in da bodo "pokazali racionalnost in dokončno potrdili ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško". Türk tudi ocenjuje, da ima Slovenija "veliko pravnih, zgodovinskih in političnih argumentov, ki jih bo lahko uspešno predstavila v arbitražnem postopku". Bo pa potrebno kakovostno pripraviti slovenski memorandum za arbitražno sodišče, še opozarja predsednik republike.
5. maj 2010 - Danes začenjajo teči roki za izvedbo referenduma o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki ga je državni zbor v ponedeljek določil za 6. junij. Rokovnik referendumskih opravil bo danes pripravila Državna volilna komisija, že v petek pa se bo uradno začela referendumska kampanja.
5. maj 2010 - Predsednik Danilo Türk se je danes zavzel, da bi bila razprava pred referendumom o arbitražnem sporazumu "odgovorna in resna", preko meja strankarske politike, in da bi prispevala k rešitvam. Sicer pa, kot je dejal, verjame v racionalnost slovenskih volivcev, da bodo sporazum na referendumu podprli.
6. maj 2010 - Predsednik DZ Pavel Gantar kot nerealno zavrača trditev predsednika SDS Janeza Janše, da je vrnitev k sporazumu o meji Drnovšek-Račan alternativa v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu. Kot je zapisal v prispevku, objavljenem na spletni strani Zaresa, je bila ta možnost "dokončno pokopana" na Bledu leta 2007. Pokopana je bila, ko je avgusta 2007 na Bledu takratni hrvaški premier Ivo Sanader vpričo takratnega premiera Janše izjavil, da bo Meddržavno sodišče v Haagu rešilo spor o meji med državama. Janša na to niti takrat na kraju samem niti pozneje ni javno reagiral. Danes se brani, da ni podpisal skupne izjave, kar je po oceni Gantarja malo vredno dejstvo, saj prav zato ni bila nikoli objavljena.
7. maj 2010 - V okviru priprave slovenske argumentacije za arbitražno sodišče, ki naj bi razsodilo o slovensko-hrvaški meji, se bo danes prvič sešla posvetovalna skupina. Sestanek skupine je sklical zunanji minister Samuel Žbogar, vanjo pa povabil 20 uglednih osebnosti, pravnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so se v minulih letih oglašali glede meje. Minister se je odločil oblikovati to neformalno skupino, čeprav usoda ratificiranega arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, ki za reševanje vprašanja meje določa petčlansko arbitražno sodišče, do referenduma 6. junija ne bo znana. Namen skupine je, da bi bil memorandum, ki ga mora Slovenija v okviru postopka predložiti arbitrom, čimbolje pripravljen in da bi vseboval kar največ dokaznega gradiva.
Med povabljenimi so tudi Miro Cerar, Mirjam Škrk, Janez Čebulj, Marko Pavliha, France Bučar, Spomenka Hribar, Danijel Starman in Marjan Podobnik. Udeležbo je potrdila velika večina povabljenih. Gre za podpornike in nasprotnike arbitražnemu sporazumu, a njihova stališče do sporazuma za delo skupine ne bodo pomembna. Sodelovali bodo namreč s svojimi strokovnimi znanji. Skupina ni zaključena in se torej lahko "manjša ali širi". Želijo pa si, da bi postala trajna in da bi delovala do rešitve vprašanja meje. Na prvem sestanku naj bi se dogovorili o načinu dela.
7. maj 2010 - Danes se uradno začenja kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki bo 6. junija. Čeprav se je kampanja vsebinsko začela že pred več meseci, pa bodo stranke in ostali, ki se bodo vključili v kampanjo, od danes naprej lahko konkretno nagovarjali volivce, da podprejo njihov prav. Časa bodo imeli do 4. junija opolnoči.
7. maj 2010 - Premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta danes na pogovoru z novinarji predstavila "deset točk za arbitražni sporazum s Hrvaško". Pahor je ob tem poudaril, da bo sporazum prinesel pošteno in pravično rešitev vprašanja meje med državama, po njegovih besedah pa gre pri tem za "razumno in minimalno tveganje Slovenije". Pahor in Žbogar sta poudarila, da odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu. Rešitev bo med drugim po 19 letih spora zagotovila "mir in sožitje ob meji", omogočila vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve 25. junija 1991 in zagotovila Sloveniji neposreden izhod na odprto morje.
Pozvala sta državljane Slovenije, naj 6. junija sporazum na referendumu tudi potrdijo. To bo pot perspektive tako Slovenije kot slovensko-hrvaških odnosov, je poudaril Pahor. Po drugi strani pa je opozoril nasprotnike sporazuma, da bodo morali odgovoriti, kaj se bo zgodilo, če bo sporazum zavrnjen. Predvsem pa bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali bodo blokirali Hrvaško, saj je rešitev meje pogoj za vstop Hrvaške v EU, je poudaril Pahor v okoli dveurnem pogovoru z novinarji. Med drugim je menil, da je vztrajanje opozicije - predvsem SDS - proti arbitražnemu sporazumu posledica "ljubosumnosti" prvaka SDS Janeza Janše. "Ne morem se rešiti občutka, da je Janša preprosto ljubosumen, da njemu ni uspelo rešiti tega vprašanja," je dejal Pahor in Janši po eni strani izrekel priznanje, da mu je v življenju uspelo veliko stvari, a dodal, da mora po drugi strani priznati, da "kaka velika stvar lahko uspe tudi komu drugemu".
7. maj 2010 - Zunanji minister Samuel Žbogar in njegov predhodnik, sedanji uslužbenec zunanjega ministrstva Dimitrij Rupel, sta nocoj v Odmevih Televizije Slovenija predstavila svoje argumente za oziroma proti arbitražnemu sporazumu, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. junija. Minister Žbogar, ki je odločno stal na strani sporazuma, je pojasnil, da je premier Borut Pahor s tem, ko je dejal, da pomeni sporazum "razumno in minimalno tveganje" mislil na to, da tveganje vedno obstaja, kadar odloča tretji, a je tokrat minimalno. Najbolj nevarno tveganje namreč je, če stanje ostane, kakršno je, če ostanemo na statusu quo, kar med drugim pomeni, da bodo ribiči še naprej lovili do polovice Piranskega zaliva, je dodal. Poudaril je, da je Hrvaška šla v sporazum samo zato, ker je hotela nadaljevati pogajanja z EU, sicer pa ji ohranitev statusa quo ustreza.
Ob tem je zavrnil trditev Rupla, da Slovenija "v vseh 20 letih ni izgubila niti enega centimetra ozemlja". Kot je dejal, podatki kažejo, da je izgubila 1300 hektarjev ozemlja, saj so Hrvati med drugim na sredini mostu pri Hotizi in na polovici Piranskega zaliva. Rupel, ki je prepričan, da se bodo volivci na referendumu odločili proti sporazumu, meni, da je bolje, da stvari ostanejo, kakršne so. Največje tveganje sporazuma je po njegovem izguba teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in s tem izguba statusa pomorske države. Kot je dejal, se z arbitražnim sporazumom temu stiku Slovenija odpoveduje "za vse večne čase". Skrbi ga namreč, da bo Slovenija izgubila del akvatorija, ki ga ima po zakonu o epikontinentalnem pasu iz leta 2005. Ob pripombi voditelja, da je ta dokument morda prejudiciral mejo, je sicer Žbogar pristavil, da ga Slovenija ne more predložiti kot dokumentacije.
9. maj 2010 - Premier Borut Pahor je v nagovoru na današnji slovesnosti ob dnevu Evrope v Ljubljani bistvo evropske ideje povezal s pomenom, ki ga za Slovenijo predstavlja rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško. Kot je poudaril, lahko Slovenija na referendumu o arbitražnem sporazumu odloči o svoji usodi in dobi tisto, kar je od osamosvojitve počasi izgubljala. Kot je poudaril Pahor, je bistvo evropske ideje predvsem iskanje tistega, kar nam je skupno in zanemarjanje tistega, kar nas razdvaja. Prav evropska ideja je bila po Pahorjevih besedah tista, ki je Slovence leta 1990 navdihnila za osamosvojitev. "V osamosvojitev nismo šli iz egoističnih nacionalnih interesov, ampak zato, da se pridružimo Evropejcem in skupaj z njimi oblikujemo varno in v prihodnost usmerjeno Evropo in s tem Slovenijo," je dejal Pahor. V nadaljevanju je poudaril, da Slovenija 20 let po plebiscitu z junijskim referendumom o arbitražnem sporazumu zaokrožuje odločitev, ki jo je začela leta 1990. "Od tistega plebiscita smo postali del te Evrope. Dobili smo privilegije in odgovornosti, ki sodijo k temu, postali smo članica Nata in verjetno je, da bomo prihodnji mesec postali članica OECD. Slovenija je v 20 letih napredovala in elemente svoje državnosti oblikovala skoraj v celoti, razen enega ključnega vprašanja - določitve državne meje," je dejal Pahor.
Poudaril je da Slovenija lahko gospodarsko, socialno in v vseh drugih pogledih napreduje in premaga krizo samo tako, da zapre "akutno" mejno vprašanje. "Odločitev je sedaj pred nami. Za razliko od nekaterih kolegov ne pravim, naj ljudje odločajo samo po zdravem razumu in po zdravi pameti. Imamo vso pravico, da odločimo tako kot leta 1990 s čustvi oz, s srčnostjo in da ne razmišljamo samo kratkoročno, ali bomo s tem podprli vlado ali ji dali klofuto," je dejal Pahor. S podporo arbitražnemu sporazumu lahko Slovenija po Pahorjevih besedah postavi temelje za mir in varnost ter pogoje za pošteno mejo, s tem pa na vseh koncih soseščine dobi zaveznike in prijatelje. Le tako se po Pahorjevem mnenju Slovenija lahko v prihodnosti kot majhen, a samozavesten in žilav narod v celoti obrne v prihodnost in reši gospodarska, socialna in druga vprašanja, ki so bistvena za njeno prihodnost.
Pahor je izpostavil tudi dejstvo, da so v arbitražnem sporazumu zapisani elementi, ki omogočajo določitev pravične meje. Omenil je predvsem zgodovinske okoliščine, načelo pravičnosti ter elemente, ki zadevajo stik Slovenije z odprtim morjem. "Če ne bomo sprejeli tega sporazuma, bomo izgubili priložnost, da dobimo tisto, kar smo od 25. junija 1991 počasi, a zanesljivo izgubljali. Zdaj imamo možnost, da dobimo prijateljstvo in zavezništvo ter vedenje, da se da z vsemi štirimi sosedi sodelovati, iskati solidarnost in tisto kar je skupnega," je dejal Pahor in dodal, da je prav to bistvo evropske ideje.
10. maj 2010 - Poslanec Zaresa Franco Juri je v današnji izjavi za javnost napadel bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla (SDS), da zavaja glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Juri meni, da Rupel, ki sporazumu nasprotuje, ali ne pozna dejstev ali pa da jih "namenoma pretvarja in zapleta s ceneno in nestvarno demagogijo". Juri tudi meni, da je Rupel v petkovem soočenju z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem na TV Slovenija "dokazal praznino in protislovnost argumentov nasprotnikov sporazuma". Pri tem Juri še poudarja, da arbitražni sporazum "ni čarobna palica ali zlata ribica, s katerima bi lahko uresničili vse naše želje ali sanje".
Jurija so zmotile predvsem Ruplove trditve, da bi morala biti slovenska morska meja na južni razmejitvi sicer neuresničenega maloobmejnega sporazuma SOPS, torej nekje na višini Poreča oz. Vrsarja. Poleg tega pa je Jurija zmotilo tudi, da je Rupel oporekal v arbitražnem sporazumu zapisani določitvi stika (junction) Slovenije z odprtim morjem, na koncu pa dejal, da bi bila najboljša rešitev sporazum Drnovšek-Račan. Kot pa meni Juri, se je Rupel zapletel v protislovja, saj je tudi v sporazumu Drnovšek-Račan omenjen "stik" (junction), ki je omogočen z "dimnikom" mednarodnih voda med odprtim morjem in slovenskimi vodami.
"Nasprotniki sporazuma morda ne poznajo dejstev, ali pa jih namenoma pretvarjajo in zapletajo s ceneno in nestvarno demagogijo, v podcenjevalnem upanju, da državljani ne bodo razumeli podrobnosti. Ob kroničnem pomanjkanju argumentov padajo v huda protislovja," meni Juri, ki dodaja, da je bil Ruplov nastop v petek zvečer na TV Slovenija "za to najboljši dokaz". Pri tem je Juri pozval volivce, naj se glede arbitražnega sporazuma opredelijo "trezno in na podlagi dejstev". Še posebej, "če želimo dobro Sloveniji in ljudem, ki živijo ob meji in si želimo premik iz sedanjega stanja (statusa quo), ki ga mnogi označujejo kot najslabšo opcijo za naše državne interese", je še zapisal Juri in napovedal, da bo na referendumu 6. junija glasoval za uveljavitev sporazuma.
10. maj 2010 - Predsednik republike Danilo Türk je danes v Bruslju dejal, da so državljani v temelju modrejši od politikov ter znajo jasno presoditi o kakovosti posameznih predlogov. Zato meni, da bo arbitražni sporazum o meji s Hrvaško na referendumu dobil podporo. Tako je slovenski predsednik odgovoril na vprašanje, ali ga skrbi, da bi utegnila kriza v območju evra vplivati na zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu 6. junija, ker bi državljani dejansko glasovali proti nepopularnim ukrepom vlade, ki je sporazum podpisala. "Stara modrost v politiki pravi, da so državljani običajno modrejši od politikov in znajo jasno presoditi o kakovosti predlogov. Arbitražni sporazum je dober in pošteno je misliti tako kot jaz, da bo referendum uspešen v smislu, da bo podprl arbitražni sporazum," je pojasnil predsednik. Ob tem je slovenski predsednik vnovič poudaril, da je arbitražni sporazum dober sporazum, da daje dober pravni okvir za pravično rešitev, ki omogoča uresničitev vseh slovenskih nacionalnih interesov, ter da boljše opcije ni in je tudi v preteklosti ni bilo. "Če se pogleda celoto, lahko rečemo, da bi morala Slovenija s potrebno samozavestjo vstopiti v ta proces, zbrati argumente in doseči tisto, kar želi in kar je prav, da doseže," je poudaril in zatrdil, da se bo trudil za to, da bo izid pozitiven.
10. maj 2010 - Uveljavitev arbitražnega sporazuma bo po mnenju premiera Boruta Pahorja prva in najpomembnejša strukturna reforma vlade. Z referendumom o arbitražnem sporazumom zaokrožujemo diskusijo o slovenski državnosti, da bi se potem lahko v celoti posvetili blaginji ljudi, je na prvi javni tribuni SD v podporo sporazumu v Kopru dejal Pahor. "Kot predsednik stranke in vlade vas prosim in pozivam, da se udeležite referenduma 6. junija in glasujete za arbitražni sporazum. Ko se boste tako odločali, se boste odločali za nekaj dobrega," je zbrane nagovoril Pahor, ki je Koper obiskal v spremstvu ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja. Ni naključje, da je prva javna tribuna SD v Kopru, ki je slovensko pristanišče in okno v svet, je dejal. Kot je vnovič izpostavil, bo Slovenija z arbitražnim sporazumom, če bo na referendumu sprejet, dobila stik z mednarodnimi vodami. To po njegovem ni le želja slovenske pogajalske strani, pač pa je določiti stik z odprtim morjem naloga arbitražnega sodišča.
Arbitražni sporazum je po mnenju Pahorja največ in najboljše, kar je Slovenija lahko dosegla v pogovorih s Hrvaško. Če bo ostalo odprto vprašanje meje, bodo po njegovem pod velikim vprašajem tudi vse ostale strukturne reforme. Kot je namreč poudaril, se blaginja lahko gradi, če sta najprej zagotovljena mir in varnost. Zavrnitev arbitražnega sporazuma bi po njegovem pomenila status quo, ki je za Slovenijo leta 2010 slabši kot na dan osamosvojitve leta 1991. Sporazum pa arbitražnemu sodišču nalaga ne le, da določi stik z odprtimi vodami, ampak da poleg instituta mednarodnega prava upošteva vse relevantne zgodovinske okoliščine, pravičnost in vitalne interese obeh držav, je pojasnil.
Ureditev razmerij s Hrvaško bo po njegovem pozitivno vplivala na gospodarske odnose, Slovenija bo znova dobila status države, ki zna rešiti velike probleme, okrepila pa bo tudi položaj države, ki je za zgled drugim državam v Jugovzhodni Evropi in širše. Sloveniji gre po Pahorjevih besedah v gospodarskem pogledu relativno dobro, kar naj bi potrdili tudi na nedavnem srečanju vrha evroskupine v Bruslju. "Slovenija je med tistimi, ki gredo naprej. Ampak to bo imelo smisel le, če bomo zaprli enega od vitalnih problemov, ki nas je zaposloval leta in leta. To je problem poštene določitve meje," je dejal. S podporo arbitražnemu sporazumu bodo državljani po Pahorjevih besedah glasovali za prihodnost, ki je predvidljiva. "Odločamo se za prihodnost miru, prijateljstva in vere v bodočnost. Alternativa je vrsta vprašanj, dilem, nejasnosti. Alternativa je nepredvidljivost," je dejal. Zavrniti sporazum je po Pahorjevih besedah sicer pravica volivcev, njihova volja pa bo spoštovana. Udeležence je ob tem pozval, naj podpore arbitražnemu sporazumu ne presojajo z vidika podpore vladi. "Vprašajte se, kaj pomeni rešitev z arbitražnim sporazumom za prihodnost nas in naših otrok, in kaj, če rano, ki smo jo komaj pustili, da se zaceli, pustimo, da se znova zagnoji," je dejal.
10. maj 2010 - Premier Borut Pahor in vodja SDS Janez Janša sta v današnji Polemiki TV Slovenija soočila svoja nasprotujoča si stališča do arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Pahor je sporazum zagovarjal kot najboljšo možno rešitev, ki bo Sloveniji zagotovila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, Janša pa nasprotno meni, da bo ta stik izgubila. Pahor je poudaril, da je s sporazumom zaščiten slovenski nacionalni interes in da pomeni najboljše, kar lahko dobi. Z njim bo Slovenija dobila trajno rešitev vprašanja meje, ki bo pomenila tudi dosego trajnega miru in prijateljstva s Hrvaško, je dejal. Janša na drugi strani trdi, da bo Slovenija z uveljavitvijo sporazuma izgubila suverene pravice na morju, kot jih ima po zakonu o zaščitni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu iz leta 2005, izgubila bo status pomorske države in ogrožen bo njen gospodarski interes ter gospodarski interes Luke Koper.
Po oceni Janše sporazum ne samo da ne zagotavlja Sloveniji teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, ampak arbitrom celo "prepoveduje", da bi tak stik določili. Po njegovem namreč zapisano v členu 3a - ki arbitrom nalaga, da določijo mejo na kopnem in morju po mednarodnem pravu - pomeni, da se meja ne bo končala v mednarodnih vodah. Če bi se, meni Janša, točki 3b (določitev stika) in 3c (določitev morskih pasov) sporazuma ne bi bili potrebni. Edini način za pravično mejo na morju pa je po njegovi oceni presojanje arbitrov po načelu zunanje pravičnosti. Pahor je večkrat izpostavil, da sporazum arbitrom nalaga določitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in da ga bo Slovenija s sporazumom dobila, kar so mu zagotovili tudi pravni strokovnjaki. Ne ve sicer, kako bodo arbitri razsodili, a je njihova naloga, da določijo tak stik, je poudaril. Ponovil je tudi, da v sporazumu izraz "junction", ki je bil tudi v sporazumu Drnovšek-Račan, pomeni teritorialni stik, ob tem da sporazum v več inačicah, čeprav ne eksplicitno, vsebuje tudi zunanjo pravičnost.
Janša meni, da je slabo, da bo prišlo do referenduma o sporazumu v času, ko sta slovenska javnost in stroka do sporazuma razdeljeni. Pahor je to zavrnil z besedami, da je bila slovenska politika glede vprašanja Hrvaške vedno razdeljena, tako pri sporazumu Drnovšek-Račan, kot tudi glede blejskega načelnega dogovora za reševanje vprašanja meje pred haaškim Meddržavnim sodiščem. Janša je sicer kot minimum označil sporazum Drnovšek-Račan, saj Sloveniji priznava teritorialni stik z mednarodnimi vodami in bi bila njegova ratifikacija alternativa v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu. Janša je Pahorju očital, da je taktiko dogovarjanja vlade z opozicijo, ki je veljala v času njegove vlade, spremenil. Zatrdil je tudi, da so bili v drugi polovici 2008 na tem, da bo Hrvaška pristala na načelo zunanje pravičnosti, a je Pahorjeva vlada prekinila s temi prizadevanji. Pahor je na to odvrnil, da to ni res in da so čakali do januarja 2009, a je takrat imel boljšo rešitev, arbitražni sporazum, dosega katerega je bila sicer mogoča samo zato, ker je želela Hrvaška nadaljevati pogajanja z EU.
Premier je poudaril, da je arbitražni sporazum daleč boljši od tistega, kar bi prinesla Haag in zunanja pravičnost. Dodal pa, da tudi sprejetje načela zunanje pravičnosti, ki je bilo doslej uporabljeno le dvakrat, ne zagotavlja, da bi haaško sodišče Sloveniji določilo teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Janša je dejal, da bo samo pravična rešitev meje prinesla trajno rešitev, vladi pa še očital, da je zavestno dala sporazum v presojo ustavnemu sodišču, da bi bil referendum junija, ko si želijo ljudje mir na dopustu. Pahor je te trditve zavrnil, poudaril pa, da gre za dober sporazum in da je vedno pripravljen nositi breme odgovornosti za dobro stvar. Janša je na koncu še očital Pahorju, da je nedeljsko slovesnost ob dnevu Evrope v Ljubljani, ki so jo plačali davkoplačevalci, zlorabil za predreferendumsko kampanjo. Pahor je to zavrnil in dejal, da je želel z govorom o sporazumu ponazoriti evropsko idejo iskanja sorodnosti in tistega, kar nas povezuje. Dodal je, da z veseljem gleda na dan referenduma, 6. junij, ki bo pomemben dan za prihodnost. Med oddajo je sicer na vprašanje, ali bodo na referendumu podprli arbitražni sporazum, med 16.107 ljudmi, ki so klicali po telefonu, 42 odstotkov odgovorilo, da bodo glasovali za, proti pa 58 odstotkov.
11. maj 2010 - Mednarodni pravnik Miha Pogačnik, ki je vrsto let sodeloval z bivšimi vladami v pogajanjih o meji s Hrvaško, meni, da je vlada Boruta Pahorja arbitražni sporazum s Hrvaško sprejela nezakonito. Kot trdi, je sporazum v nasprotju z zakonom o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki pravi, da bi morala biti meja določena "dvostransko". Pogačnik je na spletnih straneh novogoriške Evropske pravne fakultete objavil članek, v katerem pojasnjuje, da je arbitražni sporazum v nasprotju z Zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije iz leta 2005. Opozarja, da ta zakon določa, da se "dokončna zunanja meja zaščitne ekološke cone določi s sporazumom s sosednjimi državami v skladu z mednarodnim pravom (...), meja epikontinentalnega pasu s Hrvaško pa da bo določena z mednarodnim sporazumom med državama". To po Pogačnikovem mnenju pomeni, da bi morala Slovenija s Hrvaško za razmejitev skleniti dvostranski sporazum o meji, ne pa vprašanje reševanja meje prenesti "pred tretjega", torej pred arbitražno sodišče. To po Pogačnikovem mnenju pomeni "eklatantno kršitev veljavne zakonske norme" in zatorej je po njegovem "vlada sprejela arbitražni sporazum nezakonito".
11. maj 2010 - Peti dan kampanje pred referendumom o arbitražnem sporazumu je Slovensko panevropsko gibanje sporazum označilo za "kolaboracijo z okupatorjem" in se zavzelo za "izgon Hrvaške z zasedenih ozemelj". Premier Borut Pahor jih je zavrnil z besedami, da "slabše kolaboracije ne more biti, kot da pustimo stvari take, kot so" in sporazum odločno podprl. France Bučar, Tine Hribar in Boris Pahor iz Slovenskega panevropskega gibanja so na novinarski konferenci pozvali k zavrnitvi arbitražnega sporazuma. Hribar je ob tem sporazum označil kot "akt kolaboracije z okupatorjem", zadnji akt v popuščanju Hrvaški, ki "si je vseskozi prisvajala slovensko ozemlje". "Mi imamo vojno stanje brez vojne napovedi," meni Hribar in dodaja, da bo zdaj Slovenija preko arbitražnega sodišča to ozemlje dokončno izgubila.
Predsednik gibanja Bučar je poudaril, da gre pri odločanju o arbitražnem sporazumu "za vprašanje obstoja Slovenije". Oba sta bila še posebej kritična do premiera Pahorja, češ da se obnaša kot v komunističnem sistemu, ko trdi, da je arbitražni sporazum dober, ker on pravi, da je. Podobno, kot se je včasih reklo, da je nekaj dobro zato, ker je to rekel Kardelj, je dejal Bučar. Po oceni tržaškega pisatelja Borisa Pahorja pa je vse skupaj posledica tega, da "Slovenija, že odkar je država, ne nastopa kot država" in to od vlade Lojzeta Peterleta naprej. Slovenija bi se morala s Hrvaško dogovoriti kot država, ne pa se zanašati na pomoč arbitraže, ki ne jamči, da bo Slovenija dobila tisto, kar je njeno, je dejal. Alternativa so po oceni Bučarja nova pogajanja, ki bi morala potekati v smislu pogovorov o nasledstvu po nekdanji Jugoslaviji. Tako njemu kot Hribarju se zdi boljša alternativa tudi mediacija. Pa tudi status quo ne bi bil katastrofa, saj bi to pomenilo tudi, da Hrvaška ostane zunaj EU, sta dejala.
Premier Borut Pahor se je po seji vlade v Kobilarni Lipica odločno odzval na njihove izjave in poudaril, da lahko z arbitražnim sporazumom "dobimo nazaj tisto, kar je naše". "Te ugledne nasprotnike sporazuma" pa je vprašal, zakaj niso pripomogli k ureditvi vprašanja meje s Hrvaško, če menijo, da bi moralo biti urejeno drugače. Sicer razume argumente proti arbitražnem sporazumu, ker je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih sama sebi dovolila tudi nekatera mitska prepričanja o tem, kaj je mogoče. "Tudi jaz imam nekatera pričakovanja, ki so povezana s tem. Vendar moramo o tem prepričati še Hrvate. In ko bodo tisti, ki imajo pripombe na arbitražni sporazum in bodo govorili hude besede, kot je ta o kolaboraciji, naj povedo, kako bodo zavezniki z mirom, za pošteno mejo, s prihodnostjo in blaginjo. Jaz na to vprašanje odgovarjam z arbitražnim sporazumom in mislim, da si zasluži našo podporo," je dejal Pahor. Zato namerava vztrajati pri tem, "da gre za najboljši možen sporazum, ki ga Slovenija lahko doseže".
11. maj 2010 - Zunanje ministrstvo je Pogačnikove navedbe odločno zavrnilo in poudarilo, da je njegova navedba, da je vlada sprejela arbitražni sporazum nezakonito, "samo še eno v vrsti njegovih strokovnih zavajanj ali napak". "Dejstvo je, da skladno s 70. členom zakona o zunanjih zadevah pobuda vsebuje tudi navedbo, da bosta pogodbenici v šestih mesecih po razglasitvi arbitražne odločbe spremenili veljavne predpise, če bo to potrebno," poudarjajo na MZZ in dodajajo, da je vlada na to opozorila tudi v predlogu zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. MZZ nadaljuje, da vlada seveda ni navedla konkretnih predpisov, ki jih bo Slovenija morebiti morala spremeniti, saj bo šele po razsodbi arbitražnega sodišča jasno, katere predpise, če sploh, bo potrebno spremeniti. Ker je arbitražni sporazum mednarodna pogodba oz. mednarodni sporazum skladno z 69. členom zakona o zunanjih zadevah in Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu iz leta 1969, je nasprotno s trditvami Pogačnika izpolnjen pogoj iz 5. člena zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki določa, da bo meja epikontinentalnega pasu s Hrvaško določena z mednarodnim sporazumom med državama, pojasnjujejo na MZZ.
Nasprotno pa je bila informacija o izhodiščih za pogajanja o posebnem sporazumu sprejeta aprila 2008, ki jo je strokovno pripravil Pogačnik brez sodelovanja sektorja za mednarodno pravo, torej strokovne službe ministrstva, nezakonita, saj ni vsebovala niti ustrezne pravne podlage, ki je 70. člen zakona o zunanjih zadevah, niti vseh z zakonom določenih elementov, trdijo na MZZ. Po navedbah MZZ je strokovno popolnoma napačna Pogačnikova teza, da je arbitražni tribunal "meddržavna organizacija naddržavne narave", saj je edina takšna organizacija Evropska unija, arbitraža pa je sredstvo mirnega reševanja sporov.
Na zunanjem ministrstvu še opozarjajo, da je 14. avgusta 2007, torej le nekaj dni pred dogovorom Janša-Sanader na Bledu, Pogačnik v pisnem mnenju takratnemu ministru Dimitriju Ruplu zapisal, da med pravno obvezujočimi sredstvi mirnega reševanja sporov osebno daje prednost arbitraži in da glede materialnih pravil, ki naj bi se uporabljala za presojo in morebitno razsojanje spora izraža svoj načelni pomislek glede apriorne naklonjenosti razsojanju ex aequo et bono. Da razsojanje ex aequo et bono predvsem nima doslej utrjene prakse pred mednarodnimi pravosodnimi telesi, zato je vsaka ekstrapolacija na zadevnem primeru bržkone visoko špekulativna. Po navedbah MZZ je Pogačnik dodal še, da ocenjuje, da so bila doslej, skozi poldrugo desetletje, izražena stališča Slovenije oblikovana v skladu s pravili mednarodnega prava in upoštevajoč t.i. akcesorno pravičnost, ki je vsebovana v samih pravnih pravilih. Glede na dejstvo, da je bil Pogačnik glavni mednarodno pravni svetovalec takratnemu premieru Janezu Janši, ne preseneča, da dogovor na Bledu ni vseboval načela zunanje pravičnosti ex aequo et bono, so na MZZ še zapisali v sporočilu za javnost.
12. maj 2010 - Slovenija je v reševanju odnosov s Hrvaško na Balkan prinesla besedo kompromis, meni koordinator za Zahodni Balkan in prihodnji slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk. "Upamo, da bomo lahko to pozitivno sporočilo širili tudi po 6. juniju," je dejal za STA in izrazil upanje, da Slovenci na referendumu ne bodo zavrnili arbitražnega sporazuma. "Seveda pa je vsaka odločitev ljudstva legitimna," je v pogovoru za STA danes še poudaril Volk, ki bo položaj novega slovenskega veleposlanika na Hrvaškem najverjetneje nastopil pred poletjem. Odnosi med Ljubljano in Zagrebom so po njegovem mnenju tako dobri, kot niso bili že od osamosvojitve. "So vsestranski, pozitivni in obetajoči. So tudi tako dobri, da jih opazijo tako v regiji kot v Evropski uniji, in delujejo kot nekakšen stimulans drugim, da bi skušali iskati rešitve," je poudaril Volk.
Rešitve imajo po njegovih besedah skupno ime - kompromis. "Na Balkan smo pri reševanju odnosov s Hrvaško pripeljali besedo kompromis, ki tukaj že stoletja ni imela domovinske pravice," je poudaril Volk. Kot je pojasnil, na Balkanu velja, da mora "nekdo v sporu drugega potolči z gorjačo do konca, vse drugo je poraz". Zdaj pa je tudi na tem območju uvedena kategorija kompromisa, na kateri temelji tudi Evropska unija. Volk je izrazil prepričanje, "da bo trend kompromisa, ki smo ga kasneje opazili tudi med Hrvaško in Srbijo, prevladal", saj sicer nacionalni interes ne more biti potešen.
12. maj 2010 - Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Jerovška (SDS) na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko zatrdil, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško nima nobenega tajnega aneksa. Minister je tudi dejal, da na nobeni strani še ni bila sprejeta uradna odločitev o arbitrih. Jerovšek je namreč ministra "na podlagi informacij iz svojih dobro obveščenih krogov" tudi vprašal, ali naj bi Hrvaška za svojega člana pri arbitražnem sodišču, ki bo razsojalo o poteku morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, imenovala hrvaškega mednarodnopravnega strokovnjaka Budislava Vukasa, ki je po Jerovškovih besedah znan po protislovenskih izjavah. Vukas je bil v preteklosti tudi sodnik na sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu.
Arbitražni sporazum določa, da morata Slovenija in Hrvaška sporazumno imenovati predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra s seznama, ki ga bosta pripravila predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev. Če jima to ne bo uspelo, bo te tri člane z omenjenega seznama imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Po tem bo vsaka država še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne uspe, bo ta člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča.
12. maj 2010 - Arbitražni sporazum s Hrvaško bi na referendumu podprlo 37,6 odstotka volivcev, 32,9 odstotka pa bi jih bilo proti. 29,5 odstotka volivcev pa je še neodločenih, kaže majska javnomnenjska raziskava, ki jo je danes v Ljubljani in Novi Gorici predstavila Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ).

10 argumentov za arbitražni sporazum

ZA ZAŠČITO MEJE
Arbitraža je najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami. Omogoča večjo prilagodljivost glede postopka in pravil, na podlagi katerih arbitri odločajo. Med petimi arbitri bo tudi slovenski predstavnik. Zato odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito meje, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, kar je predlagala prejšnja vlada.
ZA MIR IN SOŽITJE OB MEJI
Arbitražni sporazum zagotavlja način za pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je 19 let obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih nista uspeli sami dogovoriti o poteku meje, bo o tem na podlagi njunih argumentov odločilo arbitražno sodišče.
ZA STANJE NA DAN OSAMOSVOJITVE
Arbitražni sporazum omogoča vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovenije 25. 6. 1991. Z njim Slovenija zahteva mednarodno priznanje tega, kar nam je pripadalo na dan osamosvojitve. Namen Arbitražnega sporazuma je tudi to, da bo onemogočil enostranske poskuse prisvajanja slovenskega ozemlja.
ZA POŠTENO, PRAVIČNO IN TRAJNO REŠITEV
Nadaljevanje statusa quo bi Slovenijo dokončno oddaljilo od neposrednega izhoda na odprto morje. Trenutno stanje na terenu za Slovenijo ni ugodno, zato bi bilo nadaljnje odlašanje rešitve za Slovenijo škodljivo, posledice pa nepredvidljive.
ZA NEPOSREDNI IZHOD NA ODPRTO MORJE
Arbitražni sporazum nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. S takim neposrednim izhodom na odprto morje Arbitražni sporazum omogoča več kot sporazum Drnovšek-Račan.
ZA UPOŠTEVANJE ZGODOVINSKIH OKOLIŠČIN
Za razliko od Meddržavnega sodišča v Haagu, ki odloča le po mednarodnem pravu, arbitražni sporazum omogoča bolj fleksibilno uporabo mednarodnega prava. Sporazum nalaga arbitrom, da pri odločanju upoštevajo življenjske interese Slovenije, dobrososedske odnose, pravičnost ter vse relevantne okoliščine z namenom doseči pošteno in pravično odločitev. To pomeni, da bodo upoštevane vse zgodovinske okoliščine.
ZA NAČELO PRAVIČNOSTI
Arbitražni sporazum Sloveniji omogoča ugodnejšo rešitev, kot bi ji jo prisodilo Meddržavno sodišče v Haagu, ki od ustanovitve leta 1945 nikoli ni razsojalo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), saj Arbitražni sporazum vsebinsko zajema namen načela ex aequo et bono. Tudi sicer nam zgolj upoštevanje načela zunanje pravičnosti ne bi samo po sebi zagotovilo stika teritorialnih voda z odprtim morjem.
ZA SODELOVANJE MED DRŽAVAMA
Arbitražni sporazum slovenskemu gospodarstvu odpira nove priložnosti. Sporazum omogoča reševanje nesoglasij med državama in boljše odnose med državljani obeh držav, predvsem pa krepi ugled in vpliv Slovenije v celotni regiji in Evropski uniji.
ZA SLOVENIJO
S sprejetjem Arbitražnega sporazuma je Slovenija zaščitila svoje nacionalne interese. Sporazum omogoča prihodnji razvoj Slovenije kot pomorske države in Luke Koper kot najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu.
ZA SPORAZUM
Naj bo bo torej Slovenija za mir s sosedi in razumno rešitev mejnega vprašanja.